Splavarjenje

Splavarjenje ali Flosarska rajža, kot so včasih imenovali transport lesa po Dravski dolini je bil tudi edini možni – kajti ceste in železnice še niso bile izgrajene.

Les, kot glavna surovina v teh predelih je bil tudi glavni vir prihodkov. Za tiste gozdne posestnike, ki so ga prodajali in splavarje, ki so ga prevažali. Vsak mlad fant v tistih časih – 18. in začetku 19. Stoletja je želel postati Flosar – Splavar. Za trdo in vestno delo je bil tudi zelo dobro poplačan. Spoznaval je svet, ljudi in običaje – tudi daleč zdoma.

Dva, tri tedne ali mesec dni je trajala Flosarska rajža – največkrat od Dravograda pa tudi do Beograda in Črnega morja v Romuniji. Po reki Dravi in naprej Donavi.

En splav je bil naložen z 100, tudi 130 m3 lesa, predvsem gradbenega v obliki desk, fosnov, lat in ostalega lesa za rušt. Tudi ostale surovine in stvari so se transportirale s Splavi. Tudi Škofija Antona Martina Slomška se je iz St. Andraža v Avstriji selila v Maribor s splavi, kjer je še danes sedež škofije.

Danes Flosarske rajže z nami - mladim rodom Dravskih Splavarjev, predstavljajo eno glavnih atrakcij in doživetij v tem predelu Evrope. Nagajivi in hudomušni so bili naši dedki – taki smo danes mi.

POGLEJTE SI PROGRAM TAKŠNE FLOSARKE RAJŽE: KLIKNITE TUKAJ ALI SPODNJO FOTOGRAFIJO